Statična elektrika in igrala

Na igriščih pogosto opazimo, da se otroku, ki se je spustil po toboganu lasje dvignejo in štrlijo stran od glave. Seveda je to še posebej opazno, če ima otrok dolge in tanke lase. Prav tako se večkrat zgodi, da se otrok ob dotiku z igralom zdrzne, ker ga je »stresla elektrika«. V temi se lahko iskrice, ki preskočijo lahko celo vidijo. Vse te, največkrat zabavne, lahko pa tudi neprijetne efekte povzroča »statična elektrika«.
(foto: https://courses.lumenlearning.con)

Kaj je statična elektrika in kako nastane?

Vsa materija okrog nas je sestavljena iz drobnih delcev, imenovanih "atomi". Atomi so sestavljeni iz še manjših delcev imenovanih "protoni", "nevtroni" in "elektroni".
Večina atomov je nevtralnih, kar pomeni, da se protoni (delci s pozitivnim nabojem) uravnoteženi z elektroni (delci z negativnim nabojem), zato se med seboj izenačijo.

V praksi se dogaja, da se pri drgnjenju dveh predmetov iz različnih materialov pri enem od njih zunanja plast atomov (elektroni) nekoliko »odtrga«. Atomi tega materiala postanejo nekoliko pozitivni (atomi z pozitivnim nabojem). Drugi predmet pa je ob tem pridobil nekaj teh (negativnih) elektronov in pridobil negativni naboj. Temu vgrajenemu električnemu naboju pravimo »statična elektrika«. Veda o elektriki nas uči, da se predmeti z enakim električnim nabojem med seboj odbijajo, kar se lahko pokaže v obliki na vse strani štrlečih las. Če pa je tako ustvarjen negativni oziroma pozitivni naboj med dvema predmetoma dovolj velik, se ta naboj lahko sprosti v obliki iskre, ki preskoči med dvema predmetoma..

Vse to se dogaja tudi na igralih. Tam kjer prihaja do intenzivnega drgnjenja različnih materialov, kot npr. drsenje otroka, ki ima sintetično oblačilo, po plastičnem toboganu ali skakanje po plastični opni trampolina, se ustvarjata pozitivni in negativni naboj. Od vrste materialov je odvisno kateri predmet se nabije negativno in kateri pozitivno. Čimbolj sta premeta izolirana od okolice in suha, tem večji je lahko naboj. Na ta način otrok, ki je oblečen v »ravno pravšnja« sintetična oblačila, med drsenjem pridobi negativni ali pozitivni naboj. Če so posledica samo štrleči lasje je to lahko zabavno, če pa otrok ob dotiku igrala z roko začuti sunek električne iskre, je to lahko neprijetno. Napetosti takega naboja so sicer lahko relativno visoke, vendar je energija preskoka elektrike majhna in nenevarna.

Kako pa učinke statične elektrike lahko omilimo?

Načinov kako odpraviti ali omiliti učinke statične elektrike je več, našteli bomo samo nekatere:

a)      Statična elektrika se najbolj intenzivno ustvarja v suhem okolju s suhimi predmeti. Če je le možno poskusimo okolje navlažiti, za igro izbirati dneve ko je relativna zračna vlaga visoka, vlažiti kožo, ipd.

b)      Nekateri materiali ob drgnjenju povzročajo več statične elektrike (steklo, lasje, določene vrste tkanin, itd.). Otrok naj vsaj v kritičnih suhih dneh nosi oblačila z manjšim deležem najlona ali poliestra in z več bombaža in volne.

c)      Ker različno nabiti materiali niso povsem medsebojno izolirani, se napetost med njimi dokaj hitro izniči. Otrok naj po spustu po toboganu nekoliko počaka in v minuti ali dveh bo statični naboj izginil,

d)      Statični naboj hitro izgine tudi, če telo ozemljimo. Potrebno je imeti prevodno obutev, ki statični naboj ob sestopu z igrala takoj prenese v tla.        

 
Pripravi: Slavko RUDOLF, avg. 2019