Samogradnja igral

Marsikomu se porodi ideja, da bi igrala izdelal sam, v domači delavnici. S tem ni nič narobe, še posebej, če je taka zamisel pripomore k popesritvi igrišča in veselju otrok.
Pogosto se ta način izdelave igral obravnava ko dobrodošel prispevek hitri postavitvi in pocenitvi novega ali obnovljenega igrišča. Če starši ali dobrohotni obrtniki želijo na ta način pomagati vrtcu, se morajo obvezno prej posvetovati z vodstvom, še posebej pa se morajo seznaniti z obstoječimi standardi in predpisi.  
Tovrstno dejavnost je potrebno omejiti na enostavna igrala z majhno nevarnostjo poškodb, pri ključnih elementih (sedeži, vrtišča, vrvi, …) pa se je potrebno opreti na preskušene proizvajalce s preskušenimi izdelki.
Pod nobenim pogojem ne smejo biti v samogradnji izdelane zahtevnejše naprave, prav tako morajo biti zahtevnejše popravila prepuščena strokovnjakom. Izdelava, montaža in vzdrževanje so neposredno povezani tudi s tveganjem, da pride do nesreče in s tem povezane odgovornostji. S postavitvijo nepreverjenega igrala na igrišča vrtca vso odgovornost prevzame odgovorna oseba vrtca oz. upravljalec igrišča. Standardi zahtevajo pisno potrditev skladnosti izdelka, konstrukcijske trdnosti, trajnosti, stabilnosti itd., zato ima upravljalec pravico in dolžnost, da od izvajalca del na igrišču vedno zahteva tudi pisno izjavo o skladnosti igral s standardi. 
V vsakem primeru pa je priporočljivo, da vse izdelke izdelane v samogradnji, še posebej zahtevnejše, preveri strokovnjak, ki po pregledu izda tudi ustrezne dokumente, ki potrjujejo varnost igrala. Najbolj smiselno je, da smograditelj pridobi mnenje in nasvet strokovnjaka že takrat, ko je ideja še na papirju. Kratek posvet s strokovnjakom lahko prihrani veliko stroškov in hkrati razbremeni samograditelja (pre)velike odgovornosti.

Avtor:
Slavko RUDOLF

dec. 2017